Sestanek tehnične skupine INSPIRE MIG-T

56. sestanek MIG-T
8. maj 2019
V skupnem raziskovalnem središču (JRC) Evropske komisije v Ispri je 3. in 4. aprila potekal 56. sestanek tehnične podskupine INSPIRE skupine za implementacijo in vzdrževanje MIG-T. Glede na to, da je bil sestanek redni, so bile tudi obravnavane teme pričakovano nadaljevanje tem prejšnjih sestankov in usmeritev MIG-T. Govora je bilo o izboljšanju dostopnosti podatkov (MIWP akcija 2019.2), monitoringu in poročanju v skladu z INSPIRE (MIWP akcija 2018.1) in izboljšanju podpore uporabnikom (MIWP akcija 2017.3). Predstavljeni so bili status nove verzije orodja Re3gistry in sklepi delavnice v organizaciji ESTAT in GISCO konec marca v Luksemburgu. Diskutirali smo o novih tehnologijah (WFS 3.0, Linked Data) ter poslušali vabljeno predavanje o arhiviranju prostorskih podatkov. Na koncu so bile podane informacije o prihodnjih dogodkih, ki se tičejo podskupine MIG-T.

Na začetku je predstavnik DG Env poudaril, da se države v veliki večini ne držijo rokov objav podatkov tako na splošno kot tudi prednostnih zbirk podatkov (PDS). V začetku leta so zato 4 državam poslali zadnji opomin pred ukrepi. Slovenija bo morala, če se bo v bližnji prihodnosti izogniti podobnim ukrepom, pospešiti aktivnosti na področju objave okoljskih (predvsem PDS) zbirk.

Predstavljena je bila nova konzola za harvestiranje. Harvestiranje podatkov na evropski Geoportal bo potekalo drugače, in sicer se bo izvajalo harvestiranje na zahtevo, kjer bo končna kontrola nad objavljenimi podatki izključno v domeni držav članic samih. Ta sprememba je bila nujna, saj bodo tako objavljeni podatki v prihodnje uradni podatki držav članic za okoljsko poročanje. Harvestiranje za Slovenijo bomo še naprej izvajali na Geodetski upravi.
Od konca marca je na voljo nova verzija evropskega Geoportala, ki vključuje razne dopolnitve in izboljšave. Med njimi velja izpostaviti dve, ki so bile tudi na vrhu želja držav članic, to sta iskanje oziroma filtriranje po seznamih na Geoportalu ter (zaenkrat delna) podpora prevodom metapodatkov. V letošnjem letu sta v načrtu še dve posodobitvi, in sicer manjša poleti in večja (verzija 2.0) jeseni.

Udeleženci sestanka smo se strinjali, da ni dovolj, da so podatki objavljeni, ampak morajo biti uporabni in uporabljeni. Pri tem moramo paziti na tri elemente, ki predstavljajo oviro pri uporabi INSPIRE podatkov. Pomembna je strategija implementacije servisov. Upoštevati mora vidik uporabnika. Ne smemo npr. preko servisov nuditi prenosa prevelikih datotek, ali pa narediti en servis za več zbirk podatkov, kar zmanjšuje enostavnost in jasnost podatkov, ki jih prenašamo preko servisov. Drugi element je odprtost podatkov. Podatki morajo biti čim bolj odprti in dostopni, predvsem metapodatki naj bodo prosto dostopni. Ker je avtentikacija v nekaterih primerih (sledenje tipov uporabnikov, ukrepanje v primeru zlorab, itd.) neobhodna, se je oblikovalo priporočilo, da so ob avtentikaciji jasna navodila (tudi v angleškem jeziku), kako zagotoviti dostop do teh podatkov. Tretji element pa je licenciranje. Države uporabljajo zelo različne licence, zato je za uporabnika težko vedeti, kaj lahko počne s podatki in česa ne sme. V  tem kontekstu je priporočilo, da se uporabljena licenca zapiše v metapodatke. Med diskusijo se je oblikoval predlog, da bi na Geoportalu nekako označili zbirke podatkov, ki so neomejeno prosto dostopne. Predstavnik JRC nas je seznanil, da bo Evropska komisija uporabljala licenco CC BY 4.0.

Monitoring bo v letu 2019 potekal enako kot do sedaj, v okviru poročanja pa je potrebno le posodobiti nacionalna poročila (Country Fiche). Na voljo je že nov šifrant, tj. Prostorski obseg, ki opisuje ali vsebuje zbirka podatke na nacionalni, regionalni ali kaki drugi ravni. V okviru akcije 2018.1 so po podrobnem pregledu in debati pripravili tudi predlog novih indikatorjev in metod računanja za monitoring.

Skupina, ki je raziskovala, na katere težave lahko naletijo uporabniki pri uporabi različnih GIS orodij (ArcGIS, QGIS, Hale, …) in različnih formatov (GML, GeoJSON), sicer še ni povsem zaključila z delom, trenutni parcialni rezultati pa kažejo, da se namizna orodja bolje odrežejo kot spletna. Najboljše ocene ima trenutno QGIS, čeprav so potrebni določeni dodatki. Na podlagi vseh testiranj bodo izdelali poročilo in se poskušali dogovoriti s ponudniki orodij za izboljšave oziroma dopolnitve.

Glavni razvijalec orodja Re3gistry nas je seznanil z načrtovano časovnico do objave nove produkcijske verzije. Konec aprila naj bi bila na voljo testna verzija, konec junija pa produkcijska verzija 2.0.

Orodje za validiranje (Reference Validator) se zaradi vse večje uporabe in obremenitev seli v oblak. Na voljo bosta testna (vključevala bo vse zadnje popravke in dopolnitve) in produkcijska (zadnja stabilna) instanca. Trenutna instanca se bo sčasoma ukinila.

Vse bolj aktualna tema so zadnje čase alternativni formati. V okviru akcije so se ukvarjali s formatom GeoJSON, ki se vse bolj uporablja in izpodriva GML format. Rezultat akcije 2017.2 bodo tehnična navodila, kako UML model zapisati v GeoJSON formatu. Predstavnik Španije je predstavil še lastne izkušnje z drugim OGC formatom, tj. GeoPackage. Pohvalil je format kot zelo fleksibilen in praktično brez omejitev velikosti datotek in zato zelo uporaben. Ponudili so se za izdelavo tehničnih navodil za GeoPackage.

V vabljeni predstavitvi je g. Završnik (Geoarh) govoril o arhiviranju prostorskih podatkov, CEF gradniku za arhiviranje eArchiving ter možnosti uporabe le-tega v INSPIRE. Povabil nas je na mednarodno konferenco o tej temi v začetku maja v Ljubljani.

Kot primera uporabe INSPIRE podatkov sta bila predstavljena izdelava poročila po zahtevah direktive o invazivnih tujih vrstah ter evropski geografski slovar (EU Gazetteer). Prvi je že uspešno zaključen, pri čemer so bili uporabljeni INSPIRE podatki iz tematike Porazdelitev vrst. Drugi je sicer še v delu, bo pa dober pokazatelj uporabnosti INSPIRE podatkov v pan-evropskih projektih.
Na koncu smo bili informirani o dveh dogodkih:
INSPIRE konferenca 2019 kljub drugačnim napovedim bo organizirana, in sicer 22. do 24. oktobra v Helsinkih. Bo pa bolj tehnično usmerjena.
3. in 4. julija bo v Ispri organizirana delavnica na vedno bolj aktualno temo, kako zagotoviti odkrivanje prostorskih podatkov v (najbolj obiskanih) spletnih iskalnikih.

Povezava na program ter predstavitve sestanka, kjer so podrobnejši opisi ugotovitev in sklepov: https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/wikis/pages/viewpage.action?pageId=332217789
Zapisal: Matej Sotlar