Delavnica EK o spremljanju in poročanju izvajanja direktive INSPIRE

Evropska komisija je skupaj z JRC in EEA 13. novembra 2012 organizirala delavnico na temo poročanja o implementaciji direktive INSPIRE.

Izteka se prvo triletno obdobje, ko bo potrebno pripraviti naslednje redno poročilo Komisiji, zato so delavnico namenili predvsem predstavitvi izkušenj, ki jih ima komisija in države članice s poročanjem in spremljanjem v prvih treh letih. Drugi del delavnice pa je bil namenjen pobudam za poenostavitev in olajšanje spremljanja in poročanja v naslednjem triletnem obdobju.

 Češka je prikazala primer elektronskega orodja, ki ga uporabljajo za pripravo tabel za spremljanje in poročanje. Predvsem proces spremljanja in pripravo tako imenovanih »monitoring« tabel so avtomatizirali kar v največji možni meri. 

Danska je predstavila svoje izkušnje s poročanjem in spremljanjem. Implementacijo direktive na Danskem koordinira implementacijski odbor za SDI. Člani tega odbora so vsi upravljavci zbirk in ključni uporabniki prostorskih informaciji. Osnovna usmeritev je »digitalna pot v prihodnost« in zagotavljanje temeljnih podatkov za vse uporabnike v javni upravi, kar je zapisano v nacionalni strategiji za IPI za obdobje do 2015. Tudi na Danskem so poročanje v največji meri avtomatizirali in podprli z aplikacijo. Mnogo podatkov za spremljanje so avtomatsko pridobili iz metapodtakovnih opisov. Rezultate tabel za spremljanje sporočajo v obliki XML zapisa na Evropski geo-portal in objavijo na svoji nacionalni INSPIRE strani.

Nemčija je predstavila sistem kontaktnih točk v vsaki zvezni deželi in naloge koordinatorja na federalni ravni. Vključili so tudi vse lokalne skupnosti. Koordinator na federalni ravni zbira podatke od upravljavcev zbirk prostorskih podatkov (trenutno jih je 234) preko kontaktnih točk na ravni zveznih dežel. Izmenjava podatkov poteka z elektronskim prenosom -  »uploadom« XML datotek, nato zbrane podatke posredujejo na svojo spletno stran in na Evropsko komisijo. V bodoče želijo posredovanje avtomatizirati in povezati z metapodatkovnimi opisi, prav tako bi želeli avtomatizirati izračun indikatorjev. V sistemu imajo ta trenutek opisanih 727 omrežnih storitev. Največ razlik je bilo pri odločitvi, kaj naj bo ena zbirka podatkov, saj so razumevanja zelo različna, zato je tudi število opisanih zbirk med zveznimi deželami zelo različno.
 
Francija je predstavila svojo rešitev, ki so jo oblikovali z izdelavo orodji za preverjanje »conformity tools«, ki so uporabnikom na voljo na internetu in preko katerih preverjajo skladnost svojih metapodatkovnih opisov, podatkov in storitev z določili INSPIRE. Tudi Francija je opozorila na zadrege pri izračunu določenih indikatorjev, saj so razumevanja zelo različna, nekatere vrednosti pa lahko samo ocenijo, ker jih niti še ne poznajo.
 

Švedska je opisala svoje postopke pri spremljanju in poročanju, ki jih je začela že leta 2007. Istočasno gradijo NSDI in EUDSDI (implementirajo INSPIRE). Tudi Švedska namerava razviti nacionalno orodje za avtomatsko spremljanje stanja pri implementaciji obveznosti direktive INSPIRE. Trenutno imajo evidentiranih 140 zbirk podatkov in 40 storitev, vendar predvidevajo da bo številka zrasla, zato pripravljajo orodja, ki jim bodo omogočila obvladati večji obseg zbirk. Prevedli so vsa navodila (guidelines) za poročanje in spremljanje in obiskali vse upravljavcev zbirk, pa imajo še vedno različna razumevanja in je zato potrebno veliko časa za usklajevanje. Analizirali bodo podatkovne specifikacije (DS) za prilogo II in III ko bodo le te dokončne. Seznam zbirk bodo dopolnjevali glede na rezultate analiz in izkušnje in vključili še nove uprave.

Finska ima vpisanih okrog 100 zbirk prostorskih podatkov na ravni države in več kot 300 na ravni lokalnih skupnosti. Težava, ki jo imajo, je nepovezanost metapodatkovnega opisa in zahtev po spremljanju (bounding box area ni ustrezen itd.). Prav tako je mnogo vprašanj s strani upravljavcev, kaj vse sodi pod omrežne storitve za prostorske podatke. Kot primer povečanja uporabe so predstavili porast prenosa podatkov, ko so 1.5.2012 odprli topografske podatke za javnost brezplačno se je prenos v 3 meseci povečal za 50 krat v primerjavi s celotnim letom pred tem. Spremljanje jim omogoča manjše zasebno podjetje Spatineo in sicer jim brezplačno vzdržujejo Spatineo Directory. (www.spatineo.com) Opisali so Open SDI, ki vsebuje tako odprte storitve kot odprte podatke, ki so v večini primerov brezplačni. Ločijo namreč naslednje vrste uporabnikov: državni organi, javni sektor, nekomercialni uporabniki in komercialni uporabniki.

V razpravi je večina udeležencev potrdila, da imajo podobne težave z opredelitvijo vsebine zbirk in storitev za katere morajo poročati. Predstavnik Komisije se je zavzel za praktičen in pragmatičen pristop in sicer naj se koordinatorji vprašajo ali določeno zbirko podatkov kdo uporablja za potrebe izvajanja okoljskih politik, potem je to zbirka, ki sodi na seznam. (Dilema kaj je zbirka podatkov, saj se pojavlja v poročilih tako celotna baza podatkov, kot tudi vsak posamezen sloj /layers/ oziroma objektni tip /feature type/). Dilema je predvsem v tem, kako se potem šteje v tabelah spremljanja in poročanjain pri izračunu indikatorjev.

Nekatere države so se zavzele, da bi po izvedbi harmonizacije zbirk podatkov zbrisali iz seznama podatkov tiste podatkovne zbirke, ki so dotlej bile neharmonizirane (datasets as is).

 V nadaljevanju delavnice je Komisija predstavila rezultate prve analize tabel za spremljanje. Leta 2010 je 25 držav poročalo o 7996 zbirkah prostorskih podatkov in 1462 omrežnih storitvah, za 59% od naštetih so bili izdelani metapodatkovni opisi. Leta 2012 pa je 23 držav poročalo o 15439 zbirkah prostorskih podatkov in o 3600 omrežnih storitvah, od tega so bili za 75% izdelani metapodatkovni opisi. Komisija ob primerjavi tistega kar se vidi na evropskem geo portalu in tistega kar so države članice poslale v tabelah za spremljanje ugotavlja dokaj velika odstopanja. Zato so opozorili države članice, da so tako imenovani »Non-binding« dokumenti zgolj ena od možnih poti za izpolnjevanje zakonskih obveznosti INSPIRE. Zadnji podatek o skladnosti z zahtevami INSPIRE za metapodatkovne opise (tako imenovani Metadata conformity) za teme iz priloge I znaša samo 24% za prilogo II pa več kot 90%. Še vedno je bilo ugotovljenih veliko napak  in odstopanj pri opravljenih analizah, zato poskušajo ugotoviti kaj je razlog. Potrebno bo več dokumentov dobre prakse in upoštevanje navodil v okviru dopolnitev »Implementation frameworka«.

Hugo de Groof je v svojem nastopu opisal pregled nad uporabo rezultatov poročanja, ki jih je prejela Komisija ter napovedal, da bodo pripravili poročilo Evropskemu parlamentu in svetu, v katerega bi želeli vključiti čim več primerov dobre prakse iz posameznih držav.

Max Craglia iz JRC je predstavil rezultate delavnice na temo priprave Cost-benefit analize, ki je potekala oktobra 2012 v Ispri. Izdelava analize stroškov in koristi implementacije obveznosti iz direktive je predvidena v 16. členu direktive INSPIRE kot sestavni del poročila, ki ga bodo države članice pripravile 15.5.2013.

 
Zapisal:Tomaž Petek