Medopravilnost

Direktiva INSPIRE določa medopravilnost kot »možnost povezovanja zbirk prostorskih podatkov in vzajemnega delovanja storitev brez ponavljajočih se ročnih posegov na način, ki da skladen rezultat in okrepi dodano vrednost zbirk podatkov in storitev«.
 
INSPIRE temelji na infrastrukturah za prostorske informacije, ki jih oblikujejo države članice in so združljive s skupnimi izvedbenimi pravili ter dopolnjene z ukrepi na ravni Skupnosti. Ti ukrepi bi morali zagotoviti, da so infrastrukture za prostorske informacije, ki jih oblikujejo države članice, združljive in uporabne v Skupnosti in v čezmejnem okviru, torej medopravilne.

Za zagotavljanje medopravilnosti je Evropska komisija pripravila izvedbena pravila za vsebine iz priloge I, II in III.

Zahteve za harmonizacijo se nanašajo na:
  • definicije in klasifikacije prostorskih objektov,
  • geo-referenciranje,
  • skupen sistem identifikatorjev za prostorske objekte,
  • medsebojne odnose med prostorskimi objekti,
  • ključne atribute in spremljevalne večjezične slovarje,
  • način izmenjave podatkov o časovnih dimenzijah prostorskih podatkovnih nizov,
  • načinu izmenjave samo vzdrževanih (spremenjenih) vsebin podatkovnih nizov.
Predvideno je usklajevanje vsebin na mejnih območjih podatkovnih nizov.

Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki  določa tehnične ureditve za medopravilnost zbirk prostorskih podatkov, vključno z opredelitvijo šifrantov, ki se uporabljajo, z atributi in vlogami asociacij tipov prostorskih objektov in podatkovnih tipov.

Države članice morajo izpolniti zahteve za skupne vrste podatkov, ozmačevanje prostorskih objektov, metapodatke, generični model omrežja in druge vrste modelov ter druge koncepte inpravila, ki veljajo za vse teme podatkov. Za zagotovitev medopravilnsoti znotraj posamezne teme prostorskih podatkov morajo države članice uporabljati razvrstitve in opredelitve prostorskih objektov, njihove glavne značilnosti in vloge asociacij, podatkovne tipe, zaloge vrednosti in posebna pravila, ki veljajo za posamezne teme prostorskih podatkov.

Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije poleg tega določa, da medopravilnost zbirk prostorskih podatkov, ki so vpisane v seznam zbirk prostorskih podatkov, in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, zagotavljajo upravljavci. Zagotovljena mora biti tudi povezava med različnimi prostorskim podatki, ki se nanašajo na isti kraj, in med istimi prostorskimi podatki, ki se nanašajo na isti prostorski objekt, kadar je ta predstavljen v različnih merilih.

Pri vzpostavitvi nove zbirke prostorskih podatkov ali prenovi zbirke prostorskih podatkov, ki je vpisana v seznam zbirk prostorskih podatkov, mora upravljavec določiti:

– pravila za enolično označevanje prostorskih objektov, če se prostorski objekti prvič evidentirajo, oziroma se mora prevzeti označevanje prostorskih objektov, če so prostorski objekti že enolično označeni v drugi izvorni zbirki prostorskih podatkov, pri čemer lahko upravljavec uvede svojo enolično označitev, vendar mora zagotoviti povezavo te označitve z označitvijo v izvorni zbirki podatkov,
– razmerja med prostorskimi objekti, za katere se vzpostavljajo prostorski podatki v novi ali prenovljeni zbirki,
– glavne značilnosti in ustrezne večjezične slovarje, ki se običajno zahtevajo pri politikah, ki lahko vplivajo na okolje,
– informacije o časovnem obdobju veljavnosti podatkov,
– način in obdobje vzdrževanja podatkov.